Kaj so lesni peleti

pelet finvestLesni peleti so standardizirana oblika kuriva S procesom peletiranja se zgolj s pritiskom pretvori suho žagovino v valjčke premera 6 do 8 mm in dolžine 10 do 30 mm. Peleti so zelo gosti in imajo zelo nizko vsebnost vlage (pod 10 %). To omogoča zelo visoke izkoristke pri zgorevanju. Lesne pelete se večinoma uporablja v sodobnih pečeh na biomaso za ogrevanje stanovanjskih objektov in v elektrarnah za proizvodnjo električne energije, kot nadomestek premoga.

Cilj peletiranja je standidiziranje lesne biomase. Izvorna oblik lesa je zelo variabilna tako po obliki kot po fizikalnih lastnostih (vlažnost, gostota, kurilnost izražena na volumen). Takšna variabilnost ne omogoča avtomatizacije in visokih izkoristkov. Peleti pa so standardizirani in omogočajo stopnjo avtomatizacije, ki je povsem primerljiva s stopnjo avtomatizacije pri ekstra lahkem kurilnem olju ali pri UNP.

 

Standardi za pelete   ÖNorm M 7135 DIN 51731 DIN plus
Premer mm 4 to 10 mm 4 to 10 mm  
Dolžina mm 5 x premer < 50 5 x premer
Gostota kg/dm³ > 1,12 1,0 < gostota < 1,4 > 1,12
Vlažnost  % < 10 < 12 < 10
Pepel  % < 0,50 < 1,50 < 0,50
Kurilnost MJ/kg > 18 17,5 < kurilnost < 19,5 > 18
Žveplo  % < 0,04 < 0,08 < 0,04
Dušik  % < 0,3 < 0,3 < 0,3
Klor  % < 0,02 < 0,03 < 0,02
Obraba  % < 2,3 < 2,3
Dodatki (škrob)  % < 2 0 (dovoljeno za male sisteme) < 2

 

LESNI PELETI

Lesna biomasa je uskladiščena sončna energija, ki jo lahko kontrolirano koristimo, ko jo rabimo. Lesna biomasa nastaja s pomočjo fotosinteze, kjer listi dreves oziroma iglice s pomočjo klorofilnih celic in sončne energije razkrajajo molekule CO2. Ogljik – C postane glavni sestavni del lesa, O2-kisik se vrne v ozračje, iz okolja se pa odvzame sončna energija. Gnitje lesa na prostem je enak pojav kot gorenje lesa, produkt je CO2 in sproščena sončna energija v okolje, ki je bila pri razpadu molekule CO2 odvzeta iz okolja. Razlika med gnitjem in kontroliranim kurjenjem je v tem, da s sončno energijo, ki je bila uskladiščena v lesni biomasi pri kontroliranem kurjenju ogrevamo objekte ali ustvarimo kako drugo obliko energije. Medtem, ko se pri gnitju lesa v naravi nekontrolirano sproščata CO2 in energija v okolje.

V slovenskih gozdovih trenutno gnijejo ogromne količine lesa in s takim početjem se zelo mačehovsko obnašamo do energetskega potenciala, ki ga imamo.

Slovenija je s 58,5% gozdnih površin na tretjem mestu v Evropi, takoj za Švedsko in Finsko, medtem, ko je Evropa pokrita z gozdovi 32%. Lesna biomasa se v slovenskih gozdovih povečuje, saj letno sekamo približno polovico manj kot je letni prirast lesne biomase.

Lesno biomaso koristimo v energetske namene na več načinov, v Sloveniji se večina lesne biomase uporabi za ogrevanje, kjer pa se to vrši na več načinov in sicer:

  • ogrevanje s poleni; kjer zaradi različnih kvalitet drv in različne vsebnosti vode-vlage v drveh težko doseči visok izplen in nizke emisije,
  • ogrevanje s sekanci; kjer je zaradi visokih amortizacijskih stroškov (visoka investicija v opremo) tako ogrevanje primerno za objekte z večjimi potrebami po toploti.
  • ogrevanje s peleti; oplemenitena lesna biomasa, ki zagotavlja popolnoma avtomatizirano delovanje in zagotavlja visoke izkoristke ter nizke emisije.

Zakaj so peleti najprimernejša oblika lesne biomase za ogrevanje

Peleti so oplemenitena lesna biomasa z dodano vrednostjo in sicer, les je najprej zdrobljen, nato posušen, še zmlet in sprešan v konstantno obliko in omejeno dolžino. S standardi so določeni limiti vsebnosti pepela, vsebnosti vlage, debeline in dolžine pelet. Slednje zagotavlja konstanto gorivu, zato so kurilne naprave za ogrevanje s peleti tehnološko manj zahtevne od kurilnih naprav na sekance in drva. Kurilne naprave, ki za gorivo uporabljajo pelete lažje dosegajo boljše rezultate, zagotavljajo avtomatsko delovanje in so cenovno sprejemljive za stanovanjske hiše, saj se investicija v tako naložbo zelo hitro povrne.

Prednosti ogrevanja — peleti

Peleti so energent pridobljen iz lesne biomase, ki lahko v celoti nadomesti druge energente fosilnega izvora.

  • Ogrevanje s peleti je danes polovico cenejše od ogrevanja s kurilnim oljem.
  • Peleti so tržno blago, kar pomeni, da se cena energenta neprestano prilagaja trgu (povpraševanje ponudba) in ni podvržena oblikovanju cene s strani države tako kot elektrika, kurilno olje ali plin.
  • Sodobne kurilne naprave omogočajo visoke izkoristke, nizke emisije ter nizke stroške za ogrevanje in investicijo.
  • Ogrevanje s peleti je naravi prijazno, saj pri izgorevanju ne ustvarja okolju škodljivih izpustov.

 

 

 

 

Izgorevaje —- Ostanek pepela in žlindre

Razlika med vlažnostjo npr. 9,9 in 5 odstotkov ni zanemarljiva in kupec bi se, če bi bili podatki nazornejši, lažje odločal. Peleti so izdelani iz lesa, zato z izgorevanjem ostane pepel, ki ga je treba občasno odstraniti iz peči oziroma posode za pepel – to je tista majhna izguba udobnosti v primerjavi s pečjo na olje. Za peleti, ki sodijo v najvišji razred, ostane manj kot 0,7 odstotka pepela, meja za najnižji kakovostni razred so trije odstotki pepela. Ostanek pepela je pomemben tudi zato, ker se lahko začnejo zaradi njega (in preveč vode) v peči nabirati obloge oziroma tako imenovana žlindra, ki lahko bistveno vpliva na delovanje peči in zahteva pogostejše čiščenje.

 

(vir ZPS)